Primer DARS-a opozarja na tveganja pri spreminjanju podatkov poslovnih partnerjev. Katere notranje kontrole bi morala imeti vzpostavljena podjetja, da zmanjšajo tveganje nepooblaščenih plačil, finančne škode in poslovnih prevar?

Primer iz prakse: zakaj je treba preverjati učinkovitost notranjih kontrol?

Mediji so 16. novembra 2026 (24ur/STA, 17. 11. 2026: Dars na lažen račun nakazal 1,8 milijona evrov, odstopila vodja financ) poročali o domnevni spletni prevari v družbi DARS, kjer naj bi, po poročanju Televizije Slovenija, družba prejela lažno elektronsko sporočilo o spremembi bančnega računa poslovnega partnerja. Kljub domnevnim opozorilom pristojnih služb naj bi bila izvedena plačila za več kot milijon evrov.

DARS je 17. novembra sporočil, da sumi na delovanje organizirane mednarodne kriminalne združbe ter da je sprožil notranjo preiskavo in sodeluje s pristojnimi organi. Končne ugotovitve o poteku dogodka in odgovornostih še niso znane.

Dogodek odpira pomembno vprašanje za vsako podjetje: ali vzpostavljene notranje kontrole dejansko preprečujejo nepravilnosti ali jih omogočajo zgolj naknadno ugotoviti?

Notranje kontrole so učinkovite takrat, ko podjetje pravočasno prepozna tveganje, prepreči nepooblaščeno transakcijo in zagotovi ustrezno ukrepanje.

Zakaj so spremembe podatkov poslovnih partnerjev tako tvegane?

Podjetja vsakodnevno prejemajo račune, izvajajo plačila in spreminjajo podatke svojih poslovnih partnerjev. Spremembe se pogosto začnejo z elektronskim sporočilom, ki ga zaposleni prejmejo od znanega dobavitelja.

Prav to okoliščino izkoriščajo storilci poslovnih prevar.

Pri prevarah z zlorabo poslovne elektronske komunikacije, znanih kot Business Email Compromise (BEC), storilci pridobijo dostop do elektronske komunikacije ali se prepričljivo izdajajo za poslovnega partnerja. Nato posredujejo lažna navodila za plačilo oziroma spremembo bančnega računa, včasih celo lažni račun z priprejenimi podatki.

Dokument ali sporočilo je lahko videti povsem verodostojno. Vključuje lahko pravilne podatke o dobavitelju, dejanske številke računov in predhodno poslovno korespondenco.

SI-CERT opozarja (SI-CERT: Slovenska podjetja vse pogosteje tarče spletnih prevar), da lahko storilci uporabijo celo resnične elektronske naslove poslovnih partnerjev, kadar predhodno kompromitirajo njihove poštne predale.

Zato preverjanje elektronskega naslova pošiljatelja samo po sebi ni zadostna kontrola.

Povečano tveganje predstavljajo predvsem spremembe:

  • transakcijskega računa oziroma IBAN dobavitelja,
  • naziva, pravne oblike in identifikacijskih podatkov,
  • davčne številke oziroma identifikacijske številke za DDV,
  • kontaktne osebe, elektronskega naslova ali telefonske številke,
  • plačilnih pogojev in rokov zapadlosti,
  • pogodbenih cen, popustov in drugih finančnih pogojev,
  • prejemnika plačila oziroma zahteve za plačilo tretji osebi.

Podjetje mora pri vsaki spremembi presoditi tveganje ter določiti obseg potrebnih preveritev in raven odobritve.

Kako pravilno preveriti spremembo TRR poslovnega partnerja?

Pri spremembi bančnega računa priporočamo naslednji postopek notranjih kontrol.

1. Zahtevo za spremembo evidentiramo

Vsako spremembo TRR obravnavamo kot ločen poslovni dogodek. Zagotovimo pisno zahtevo in evidentiramo datum prejema, podatke dobavitelja, stari in novi IBAN ter osebo, ki je spremembo zahtevala.

Elektronsko sporočilo o spremembi ni zadostno dokazilo o njeni upravičenosti.

2. Dobavitelja kontaktiramo po neodvisnem komunikacijskem kanalu

Pred spremembo TRR neposredno preverimo, ali je dobavitelj res zahteval spremembo. Pokličemo ga na telefonsko številko, ki jo imamo že evidentirano v svojih poslovnih evidencah ali pogodbi. Ne uporabljamo telefonske številke, navedene izključno v sporočilu o spremembi TRR.

Priporočamo, da o opravljenem preverjanju ohranimo zapis, ki vsebuje datum, ime kontaktirane osebe in rezultat preverjanja.

3. Preverimo registrske in bančne podatke

Pri slovenskih poslovnih subjektih preverimo podatke v Poslovnem registru Slovenije in Registru transakcijskih računov, ki ju vodi AJPES (AJPES: Register transakcijskih računov). Pri tujih dobaviteljih uporabimo ustrezne tuje poslovne registre in dodatno preverimo imetništvo novega računa.

Posebno pozornost namenimo zahtevam za plačila na račune tretjih oseb ali na račune, ki niso skladni z običajnim poslovanjem dobavitelja.

4. Zagotovimo neodvisno odobritev spremembe

Upoštevamo načelo štirih oči. Oseba, ki spremembo vnese v poslovni informacijski sistem, ne sme biti ista oseba, ki preveri njeno upravičenost in jo odobri. Pri spremembah z višjim tveganjem zahtevamo dodatno odobritev odgovorne osebe, na primer vodje financ ali direktorja.

Pomembno je, da ločimo pooblastila za vzdrževanje matičnih podatkov poslovnih partnerjev od pooblastil za odobritev in izvršitev plačil.

5. Plačila zadržimo do zaključka preverjanja

Dokler sprememba TRR ni neodvisno preverjena in odobrena, podjetje ne sme izvajati plačil na novi račun.

Preverimo, če informacijski sistem to omogoča in vzpostavimo samodejno blokado plačil ob spremembi bančnih podatkov.

Dodatno kontrolo izvedemo pri prvem plačilu na novi račun.

6. Zagotovimo revizijsko sled

Za vsako spremembo ohranimo dokumentacijo o zahtevi, preverjanju, odobritvi in vnosu v informacijski sistem. Na ta način lahko pozneje ugotovimo, kdo je spremembo zahteval, preveril, odobril in izvedel.

Revizijska sled je pomembna tudi za notranjo revizijo in morebitno forenzično preiskavo.

Ali nas preverjanje naziva prejemnika in IBAN že dovolj zaščiti?

Od 9. oktobra 2025 ponudniki plačilnih storitev v državah evrskega območja zagotavljajo preverjanje prejemnika plačila, imenovano Verification of Payee (VoP), pri običajnih in takojšnjih kreditnih plačilih v evrih (Evropska centralna banka: Uredba o takojšnjih plačilih in preverjanje prejemnika plačila). Storitev preverja ujemanje naziva oziroma imena prejemnika s številko njegovega bančnega računa. Plačnik pred izvedbo plačila prejme informacijo o rezultatu preverjanja. Če se podatki ne ujemajo, je treba izvesti dodatno preverjanje.

Vendar je pomembno razumeti omejitve te kontrole. VoP ne potrjuje, da je dobavitelj dejansko zahteval spremembo računa. Prav tako opozorilo o neujemanju samo po sebi ne prepreči izvedbe plačila.

Pri paketnih plačilih lahko veljajo tudi posebnosti glede uporabe preverjanja, zato morajo podjetja pregledati nastavitve svojih plačilnih procesov.

VoP je dodatna varovalka, ki ne nadomešča neodvisnega preverjanja poslovnih podatkov dobavitelja.

Notranje kontrole moramo vzpostaviti za celoten postopek upravljanja s poslovnimi partnerji

Tveganja se ne pojavijo šele ob izvedbi plačila.

Pomanjkljive kontrole pri ustvarjanju novih dobaviteljev, spremembah njihovih podatkov in odobritvah poslovnih pogojev lahko omogočijo tudi druge vrste nepravilnosti.

Mednje sodijo lažni dobavitelji, podvojeni vnosi, neupravičene spremembe pogodbenih cen, nepravilnosti pri obračunavanju DDV ter plačila brez ustrezne poslovne podlage.

Zato priporočamo, da podjetja vzpostavijo celovit postopek upravljanja matičnih podatkov poslovnih partnerjev. Pri vključitvi novega dobavitelja preverimo njegovo identiteto, registrske in davčne podatke, pooblastila za zastopanje, poslovne pogoje ter bančne podatke. Pri poznejših spremembah izvajamo preveritve glede na tveganost posameznega podatka.

Sprememba telefonske številke praviloma ne predstavlja enakega tveganja kot sprememba bančnega računa. Zato ni smiselno, da za vse spremembe predpišemo povsem enak postopek.

Učinkovit sistem notranjih kontrol mora biti sorazmeren tveganjem in hkrati dovolj jasen, da ga zaposleni dosledno izvajajo.

Kdaj moramo plačilo nemudoma zadržati?

Posebno pozornost namenimo naslednjim opozorilnim znakom (nujnost je eden izmed opozorilnih znakov):

  • Dobavitelj nepričakovano sporoči nov TRR tik pred zapadlostjo večjega plačila.
  • Pošiljatelj zahteva nujno izvedbo plačila ali zaupnost.
  • Novi bančni račun je odprt v drugi državi brez ustrezne poslovne obrazložitve.
  • Dobavitelj zahteva plačilo na račun druge pravne ali fizične osebe.
  • Podatki o prejemniku plačila se ne ujemajo s podatki dobavitelja.
  • Zaposleni prejme opozorilo o morebitni prevari, vendar zahteva po plačilu ostane aktivna.

Ob takšnih okoliščinah plačilo zadržimo in preverimo dejansko stanje.

Če je podjetje že izvedlo sumljivo nakazilo, mora nemudoma obvestiti svojo banko, zahtevati ukrepanje za morebitno zaustavitev oziroma vračilo sredstev, zavarovati dokumentacijo ter dogodek prijaviti policiji. Kadar gre za kibernetski incident, lahko obvesti tudi SI-CERT.

Odgovornost poslovodstva: pravilniki sami po sebi niso dovolj

Za učinkovito upravljanje tveganj prevar je odgovorno poslovodstvo. Njegova naloga je, da določi jasna pooblastila, zagotovi ustrezno organizacijo dela ter redno preverja delovanje notranjih kontrol. Posebno pozornost poslovodstvo namenja primerom, ko zaposleni obidejo predpisane postopke ali prezrejo opozorila o nepravilnostih.

Podjetje lahko spremlja kontrole tudi s kazalniki, kot na primer z deležem sprememb dobaviteljev, ki so bile neodvisno preverjene, številom izjem pri odobritvah, številom plačil na nepreverjene račune in časom odziva na zaznane nepravilnosti.

Notranja revizija oziroma neodvisni pregledi lahko ugotovijo, ali so kontrole ustrezno zasnovane in ali v praksi delujejo. Pomembno je razlikovati med obstojem kontrolnega postopka in njegovo dejansko učinkovitostjo.

Kontrola, ki obstaja samo v pravilniku, podjetja ne zaščiti pred finančno škodo.

Pripravili smo kontrolni seznam za odobritev podatkov dobaviteljev

V Fin-svet smo pripravili kontrolni seznam za odobritev novih poslovnih partnerjev in sprememb njihovih pomembnih poslovnih podatkov.

Zajema preverjanje identifikacijskih, registrskih, davčnih, kontaktnih, bančnih in pogodbenih podatkov ter postopke odobravanja, dokumentiranja in obvladovanja tveganj.

Podjetja ga lahko uporabijo kot podlago za vzpostavitev lastnega internega obrazca ali ga vključijo v postopek upravljanja podatkov poslovnih partnerjev v poslovnem informacijskem sistemu.

Preprečevanje poslovnih prevar se začne z doslednim izvajanjem notranjih kontrol. Te morajo biti razumljive, izvedljive in prilagojene dejanskim tveganjem podjetja.

V kolikor potrebujete rešitev, vam pomagamo pri pregledu in vzpostavljanju notranjih kontrol, ocenjevanju tveganj prevar ter izboljševanju postopkov odobravanja in izvajanja plačil.

Za več informacij in strokovno podporo nam pišite na info@fin-svet.si ali pokličite Kontakt.


Viri

  1. 24ur/STA, 17. 11. 2026: Dars na lažen račun nakazal 1,8 milijona evrov, odstopila vodja financ
  2. SI-CERT: Slovenska podjetja vse pogosteje tarče spletnih prevar
  3. Policija: Tuji poslovni partner spremenil številko bančnega računa?
  4. AJPES: Register transakcijskih računov
  5. Evropska centralna banka: Uredba o takojšnjih plačilih in preverjanje prejemnika plačila