Finančne prevare lahko povzročijo pomembno premoženjsko škodo, oslabijo notranje kontrole in zmanjšajo zaupanje v računovodsko poročanje. Pravočasno prepoznavanje nepravilnosti je zato pomembna odgovornost poslovodstva in nadzornih organov.

Običanjo prevara ni očitna. Poslovni dogodki so lahko formalno dokumentirani, vendar ne odražajo dejanske ekonomske vsebine. Računovodski izkazi lahko izkazujejo rast prihodkov in dobička, čeprav računovodski podatki vsebujejo opozorilne znake, ki zahtevajo dodatno preverjanje.

Ker se končuje poslovno leto 2026 predlagamo, da poslovodstva posebno pozornost namenijo podatkom in informacijam v računovodskih izkazih. Še posebej je to pomembo zaradi dodatnih kazalcev davčnega tveganja, ki jih je konec oktobra predstavil FURS in se navezujejo na računovodski dobiček, prihodke in odhodke.

1. Kolikšna je gospodarska škoda zaradi prevar?

Association of Certified Fraud Examiners (ACFE) je maja 2026 objavila raziskavo Occupational Fraud 2026: A Report to the Nations. Raziskava obravnava 2.402 preiskanih primerov prevar v 143 državah in ozemljih.

Ključne ugotovitve so:

  • Mediana finančne izgube za primer znaša 104.000 USD.
  • Skupne izgube obravnavanih primerov so presegle 3,4 milijarde USD.
  • Neupravičena prilastitev oziroma zloraba sredstev se je pojavila v 90 % primerov.
  • Korupcijska ravnanja so bila prisotna v 45 % primerov.
  • Namerno napačno računovodsko poročanje je bilo ugotovljeno v 6 % primerov, vendar je mediana izgube v tej kategoriji znašala 1 milijon USD.

Rezultati kažejo, da so prevare v računovodskih izkazih redkejše od nekaterih drugih vrst prevar, vendar lahko povzročijo bistveno večje finančne posledice.

Podatki izhajajo iz mednarodnega vzorca preiskanih primerov in jih ni mogoče neposredno posplošiti na vsa podjetja.

2. Pet ključnih opozorilnih znakov finančnih prevar

2.1 Terjatve rastejo hitreje od prihodkov

Hitrejša rast poslovnih terjatev v primerjavi s prihodki lahko opozarja na poslabševanje izterljivosti, neustrezno pripoznavanje prihodkov ali druge poslovne nepravilnosti.

Posebno pozornost zahtevajo:

  • pomembno povečanje zapadlih terjatev,
  • podaljševanje obdobja izterjave,
  • neobičajne prodajne transakcije ob koncu obračunskega obdobja,
  • pomembni prihodki brez ustrezne pogodbene ali druge poslovne podlage.

Takšni pojavi lahko izhajajo tudi iz zakonitih poslovnih razlogov. Zato je treba kazalnike analizirati skupaj s pogodbami, računi, plačili in drugimi dokazili.

2.2 Dobiček raste, denarni tok iz poslovanja pa se poslabšuje

Dobiček in denarni tok nista enaka kazalnika.

Razlike nastajajo zaradi obračunskega načela, sprememb obratnega kapitala in drugih računovodskih okoliščin.

Kljub temu je lahko dolgotrajno razhajanje med rastjo dobička in ustvarjanjem denarja razlog za dodatno analizo.

Podjetje naj preveri kakovost prihodkov, gibanje terjatev, zalog in poslovnih obveznosti ter usklajenost izkazanih rezultatov z dejanskimi denarnimi tokovi.

2.3 Neobičajni računi in plačila

Tveganja nastajajo predvsem pri nabavi, odobravanju računov in izvajanju plačil.

Opozorilni znaki so lahko:

  • podvojeni računi ali plačila,
  • dobavitelji brez jasno preverjene poslovne identitete,
  • spremembe bančnih računov dobaviteljev brez neodvisne potrditve,
  • plačila brez dokazil o dejansko opravljenih storitvah,
  • delitev naročil z namenom izogibanja odobritvenim omejitvam.

Sistematična analiza računov, plačil in matičnih podatkov dobaviteljev lahko pomaga pri prepoznavanju takšnih nepravilnosti.

2.4 Nepregledni posli s povezanimi osebami

Posli s povezanimi osebami so lahko običajen del poslovanja. Posebno tveganje nastane, kadar niso ustrezno odobreni, dokumentirani ali sklenjeni pod primerljivimi tržnimi pogoji.

Pri pregledu je pomembno ugotoviti:

  • kdo je dejanski prejemnik gospodarskih koristi,
  • ali obstajajo nasprotja interesov,
  • ali so cene in drugi pogodbeni pogoji ekonomsko utemeljeni,
  • ali so transakcije pravilno evidentirane in razkrite.

2.5 Pomanjkljiva ločitev odgovornosti in notranjih kontrol

Tveganje se poveča, kadar ista oseba naroča blago, potrjuje račune, spreminja podatke o dobaviteljih in odobrava plačila.

Takšna organizacija omogoča, da nepravilnosti ostanejo dalj časa neopažene.

V manjših podjetjih popolna ločitev nalog pogosto ni izvedljiva. Poslovodstvo lahko tveganje omeji z dodatnimi odobritvami, periodičnimi pregledi in neodvisnim preverjanjem ključnih transakcij.

3. Kako lahko podjetje sistematično preverja opozorilne znake?

Sodobno preprečevanje prevar temelji na kombinaciji notranjih kontrol, analitike računovodskih podatkov in strokovne presoje.

Pri finančni analizi se lahko uporabljajo različni kazalniki, med drugim:

  • razmerje med rastjo prihodkov in terjatev,
  • kazalniki denarnega toka in kakovosti dobička,
  • spremembe bruto marže,
  • gibanje zalog in obveznosti,
  • nenavadna odstopanja v stroških ter poslovnih transakcijah.

Pri prepoznavanju tveganj namernega napačnega prikazovanja računovodskih izkazov se lahko uporabi tudi Beneishev M-score.

Gre za analitični model, ki združuje več računovodskih kazalnikov in pomaga prepoznati vzorce, povezane s povečanim tveganjem manipuliranja rezultatov.

Pomembno je razlikovati med opozorilnim kazalnikom in dokazom prevare.

Noben posamezen kazalnik in noben statistični model ne moreta sama dokazati, da je podjetje storilo prevaro.

4. Kaj lahko poslovodstvo naredi že danes?

Priporočamo pet praktičnih ukrepov:

  1. Ocenite tveganja prevar. Določite procese, pri katerih lahko nastanejo najpomembnejše finančne posledice.
  2. Preverite notranje kontrole. Posebno pozornost namenite nabavi, prodaji, plačilom, obračunu plač in upravljanju dostopov do računovodskih sistemov.
  3. Uvedite analitično spremljanje podatkov. Redno spremljajte odstopanja v ključnih računovodskih kazalnikih in neobičajne transakcije.
  4. Vzpostavite zaupne kanale za prijavo nepravilnosti. Raziskava ACFE 2026 kaže, da so prijave zaposlenih in drugih oseb pomemben način odkrivanja prevar.
  5. Ob pomembnih odstopanjih izvedite neodvisen strokovni pregled. Ta naj temelji na jasno opredeljenem obsegu, verodostojnih dokazilih in dokumentiranih ugotovitvah.

5. Kdaj je smiseln forenzični pregled?

Forenzični pregled je lahko ustrezen, kadar obstaja utemeljen sum nepravilnosti ali kadar želi poslovodstvo neodvisno preveriti določene transakcije in tveganja.

Takšen pregled lahko vključuje analizo računovodskih evidenc, pogodb, poslovnih dogodkov, denarnih tokov in notranjih kontrol.

V nasprotju z običajno finančno analizo je usmerjen v konkretna vprašanja, sume nepravilnosti in preverjanje dokazov.

Njegov namen je ugotoviti dejansko stanje, ovrednotiti finančne učinke ter dokumentirati ugotovitve, ki lahko služijo tudi kot strokovna podlaga pri nadaljnjih postopkih.

Kako vam lahko pomagamo pri Fin-svet?

V Fin-svet izvajamo:

  • neodvisne forenzične preglede posameznih področij poslovanja,
  • analize računovodskih nepravilnosti in spornih transakcij,
  • preglede notranjih kontrol in tveganj prevar,
  • analize finančnih kazalnikov in denarnih tokov,
  • pripravo strokovnih poročil in ocen poslovne škode.

Pravočasno prepoznavanje nepravilnosti zmanjšuje tveganje nadaljnjih izgub in omogoča bolj utemeljeno poslovno odločanje.

Kontakti podatki: Kontakt

Vir

Association of Certified Fraud Examiners. (2026). Occupational Fraud 2026: A Report to the Nations.

https://www.acfe.com/rttn