BONITETE
FURS je objavil 13. izdajo podrobnejšega opisa Bonitete, kjer je dodano poglavje 3.3. Način izračuna in plačila davka ter prispevkov za socialno varnost ob dodelitvi delnic s strani tuje, s slovenskim delodajalcem povezane družbe. Dodani so tudi 3-je primeri.
Posodobljeno je tudi poglavje 5.3 Določitev višine dohodka (bonitete) glede na različne načine nagrajevanja delojemalcev v obliki delnic.
Več o tem v dokumentu: https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_zaposlitve/Opis/Bonitete.docx
SPLOŠNO O DAVKU OD DOHODKA PRAVNIH OSEB
FURS je objavil 19. izdajo podrobnejšega opisa Splošno o davku od dohodka pravnih oseb.
V poglavju 6. Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dodano pojasnilo glede ukinitve posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
S prehodom na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov zavezanec spet pridobi pravico do pokrivanja preteklih davčnih izgub, in sicer v višini nepokritih davčnih izgub v zadnjem preteklem davčnem obračunu, v katerem je davčno osnovo ugotavljal z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov. Enako pridobi pravico do zniževanja davčne osnove na podlagi koriščenja davčnih olajšav (primeroma olajšave za investiranje), katerih »pet letna življenjska doba« se ni iztekla v obdobju normiranstva.
V poglavju 7. Davčna izguba je pojasnjeno, da je za davčne izgube, nastale v obdobjih, ki so se začela pred 1. 1. 2025, t. i. »stare izgube«, je v noveli ZDDPO-2U določena posebna prehodna ureditev. Le-te lahko zavezanec uveljavlja v petih davčnih obdobjih po začetku uporabe spremenjenega zakona, to je do vključno davčnega obdobja, ki se začne s 1. januarjem 2029 ali kasneje v 2029. Pri tem v veljavi ostaja pravilo, da zavezanec davčno osnovo najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.
Dodatno je dodano pojasnilo v poglavju 8.3 Olajšava za zaposlovanje, ki pojasnjuje, da zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za zaposlitev nove osebe, mlajše od 29 let, starejše od 55 let ali zaposli osebo v poklicu, kjer primanjkuje delavcev le, če poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo. Pri tem se kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je število zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega obdobja višje, kot je povprečje 12 mesecev v tem davčnem obdobju ali v manj mesecih, če je bilo to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas ne upoštevajo.
Dodano je tudi pojasnilo glede upoštevanje zaposlenih, ki so zavarovani na več zavarovalnih podlagah, pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih za namene izvajanja določbe o olajšavi za zaposlovanje.
Na novo je tudi dodana olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Z novelo ZDDPO-2U se je uvedla možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v naslednja obdobja, in sicer je uvedla možnost koriščenja olajšave v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja in največ v višini davčne osnove. Zavezanec lahko davčno osnovo znižuje le za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki so izvedena v davčnih obdobjih, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025.
19. izdaja podrobnejšega opisa je dostopna tukaj: https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dohodkov_pravnih_oseb/Opis/Splosno_o_DDPO.doc
LETNI REGRES PRI VEČ DELODAJALCIH
Dopolnitev 7. izdaje podrobnejšega opisa prinaša dodatno obrazložitev v točki 5.2. Izplačilo regresa, če ima delavec več delodajalcev, ki pravi, da če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas pri dveh ali več delodajalcih in tako dosega polni delovni čas, določen z zakonom, mu po ZDR-1 pripada sorazmerni del regresa za letni dopust pri vsakem od teh delodajalcev glede na delovni čas, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri vsakem delodajalcu. Glede na navedeno se tudi za namen določitve osnove za obračun akontacije dohodnine in prispevkov določi neobdavčen znesek pri vsakem izmed delodajalcev v sorazmernem delu od zneska PP, upoštevajoč sorazmeren čas zaposlitve.
Drugače pa velja v primerih, ko delavec opravlja tudi dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 in na ta način dosega »povečan« delovni čas. Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače, bistvena enaka obravnava delavcev, ki jim regres za dopolnilno delo izplača isti delodajalec kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno enakem položaju. Glede na predhodno navedeno z vidika delovnopravne in pokojninske zakonodaje, regres za letni dopust ne sme obravnavati samostojno za vsako posamezno sklenjeno delovno razmerje, ampak se zneski izplačanih regresov za posameznega delavca iz vseh sklenjenih delovnih razmerjih, vključno z dopolnilnim delom seštevajo, prispevki pa se obračunajo in plačajo od skupnega zneska izplačanih regresov, ki v seštevku presega znesek 100% povprečne plače.


