FURS je na svojih spletnih straneh objavil novico, da je v eDavke dodan novi obrazec DD-PDNO za priglasitev davčno nevtralne obravnave posameznih transakcij materialnih statusnih in drugih preoblikovanj pri pravnih osebah.
Obrazec združuje vrste transakcij, za katere je mogoče uveljavljati davčno nevtralno obravnavo in sicer:
- za združitve in delitve;
- za prenos premoženja in izčlenitev in
- za zamenjavo kapitalskih deležev.
Obrazec DD-PDNO nadomešča dosedanjo ureditev oddaje, ki se je izvajala kot lastni dokument NF-LD obrazec v wordovi obliki.
Vlagatelj obrazca mora imeti za vložitev urejeno pooblastilo za oddajo obrazca DD-PDNO – Priglasitev davčno nevtralne obravnave. Če obrazec za zavezanca vlaga zunanji pooblaščenec, morate urediti ustrezna zunanja pooblastila.
Več o tem: https://www.fu.gov.si/novica/rek_o_obrazec_spremembe_po_1_1_2025_1_1_1_2_1_2_1_1_1-292609/
FURS je objavil 8. izdajo podrobnejšega opisa Dohodka iz zaposlitve – Regres za letni dopust, ki dopolnjuje pojasnila o izplačilu regresa, če ima delavec več delodajalcev.
Dodano je pojasnilo, da v praksi to pomeni, da se za vsako posamezno delovno razmerje, ugotovi, kakšen je neoprispevčen del regresa (npr. za polovico polnega delovnega časa se lahko brez plačila prispevkov izplača znesek letnega regresa do višine 50 % povprečne mesečne plače, veljavne na dan izplačila regresa) in se prispevki plačajo od zneskov, ki presegajo mejni znesek oprostitve. Ker je t. i. pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 prav tako pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, navedeno velja tudi za primere, ko delavec poleg dela po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas opravlja dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 pri drugem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas.
Tovrstno analogijo je treba uporabiti tudi v primerih, ko delavec opravlja dopolnilno delo pri istem delodajalcu in na ta način dosega »povečan« delovni čas. Po pojasnilu ministrstva, pristojnega za delo, plače je pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100 % zadnje znane povprečne plače, treba izhajati iz dejstva, da vsaka posamezna sklenjena pogodba o zaposlitvi predstavlja samostojno enoto. To pomeni, da v primeru, ko ima delavec z istim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom in še pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, se znesek regresa, ki se upošteva pri ugotavljanju oprostitve plačila prispevkov, ugotavlja ločeno za vsako posamezno pogodbo o zaposlitvi, saj je regres pravica, ki izhaja iz posamezne pogodbe o zaposlitvi. Za vsako sklenjeno pogodbo o zaposlitvi je treba ob izplačilu ugotoviti pripadajoči znesek regresa ter ga primerjati z zakonsko določenim zneskom oziroma mejo, ki jo predstavlja povprečna plača oziroma njen sorazmerni del. Od zneska regresa, ki preseže tako ugotovljeno mejo, se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.