Evropska komisija je 22. oktobra 2026 objavila, da so se Coca-Cola, Nestlé Waters in Danone zavezali spremeniti nekatere okoljske trditve na embalaži plastenk. Le dan prej pa je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A), ki zaostruje pravila glede okoljskih trditev in preprečevanja zelenega zavajanja tudi v Sloveniji (direktiva je v EU pričela vejati septembra).

Oba dogodka odpirata pomembno vprašanje za poslovodstva in lastnike podjetij: ali lahko podjetje z ustreznimi dokazili potrdi vse okoljske trditve, ki jih uporablja pri predstavljanju izdelkov, storitev in poslovanja na embalaži, spletnih straneh, družbenih omrežjih ali komuniciranju z javnostmi?

Zakaj je primer Coca-Cola, Nestlé in Danone pomemben mejnik?

Evropska potrošniška organizacija BEUC je leta 2023 opozorila na vprašljivo uporabo nekaterih okoljskih trditev na plastenkah.

V okviru dialoga, ki sta ga usklajevali Evropska komisija in mreža nacionalnih organov za varstvo potrošnikov (CPC), so omenjene družbe sprejele zaveze glede spremembe svojih poslovnih praks.

Zaveze vključujejo (Evropska komisija pozdravlja zaveze družb Coca-Cola, Nestlé in Danone, da bodo spremenile trditve o recikliranju plastenk):

  1. Jasnejše označevanje vsebnosti reciklirane plastike. Pri trditvah o 100-odstotni vsebnosti reciklirane plastike morajo podjetja sedaj navesti, da reciklirana plastika ne vključuje zamaška in etikete, če nista iz recikliranega materiala. Pojasnilo mora biti neposredno ob trditvi o recikliranosti in zapisano v enako veliki pisavi.
  2. Opustitev določenih trditev o ponovnem recikliranju. Podjetja ne bodo več uporabljala sporočil, ki lahko ustvarjajo vtis, da se plastenka vedno znova reciklira v novo plastenko.
  3. Preverjanje celotnega vtisa embalaže. Besedilo, simboli, grafične podobe in označevanje skupaj ne smejo ustvarjati zavajajoče predstave o okoljskih koristih izdelka.
  4. Uskladitev digitalnega komuniciranja. Zaveze vključujejo tudi spletne strani in družbena omrežja.

Nacionalni organi za varstvo potrošnikov bodo spremljali izvajanje zavez. Pomembno je poudariti, da objavljene zaveze same po sebi ne pomenijo pravnomočne ugotovitve kršitve zakonodaje.

Strožja pravila okoljskega komuniciranja – direktiva (EU) 2024/825

Evropski parlament in Svet EU sta 28. februarja 2024 sprejela Direktivo (EU) 2024/825 o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem. Direktiva spreminja dosedanjo zakonodajo o nepoštenih poslovnih praksah in o pravicah potrošnikov.

Med pomembnejšimi spremembami so:

  • prepoved določenih splošnih okoljskih trditev, kot so »zeleno«, »okolju prijazno« ali »trajnostno«, kadar podjetje ne more izkazati priznane odlične okoljske uspešnosti, na katero se trditev nanaša,
  • prepoved trajnostnih oznak, ki ne temeljijo na ustrezni shemi certificiranja ali jih niso vzpostavili javni organi,
  • prepoved trditev o celotnem izdelku ali podjetju, kadar okoljska značilnost dejansko velja samo za posamezen del ali dejavnost,
  • strožje zahteve glede trditev o prihodnji okoljski uspešnosti,
  • prepoved trditev, da ima izdelek nevtralen, zmanjšan ali pozitiven vpliv na okolje z vidika emisij toplogrednih plinov, kadar takšna trditev temelji na izravnavi emisij.

Direktiva je državam članicam določila rok za prenos do 27. marca 2026 (Slovenija je zamujala s prenosom direktive in spremenila zakonodajo 22. oktobra z začetkom uporabe 20. november 2026) in začetek uporabe nacionalnih ukrepov od 27. septembra 2026.

Slovenska zakonodaja: ZVPot-1 in novela ZVPot-1A

Že sedaj veljavna pravila preprečujejo zavajanje potrošnikov

Slovenski Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1, Uradni list RS, št. 130/22) že ureja prepoved nepoštenih in zavajajočih poslovnih praks.

To pomeni, da zavajajoče okoljsko oglaševanje ni postalo problematično šele z novo evropsko direktivo.

ZVPot-1 že določa pravila za presojo poslovnih praks, ki lahko potrošnika zavedejo glede bistvenih značilnosti izdelka.

Kaj prinaša ZVPot-1A?

Državni zbor Republike Slovenije je 21. oktobra 2026 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A). Novela zakona v slovenski pravni red prenaša tudi Direktivo (EU) 2024/825.

Na področju zelenega zavajanja zaostruje predvsem:

  • pravila glede splošnih okoljskih trditev,
  • pogoje za uporabo trajnostnih oznak,
  • prepovedi zavajajočih navedb o okoljskih značilnostih,
  • pravila glede informacij o trajnosti in popravljivosti izdelkov,
  • zaščito potrošnikov pred določenimi oblikami zavajajočega trženja.

Nova pravila povečujejo odgovornost podjetij za natančnost, dokazljivost in preglednost informacij, ki jih posredujejo potrošnikom.

Kdaj začnejo nova pravila veljati?

Novela ZVPot-1A je bila sprejeta 21. oktobra 2026 in predvidoma začne veljati 30 dan po objavi, to je 20. novembra 2026.

Pomembno vprašanje: kako ravnati z obstoječimi zalogami embalaže?

Gospodarska zbornica Slovenije je 23. oktobra 2026 opozorila, da sprejeta novela ne vključuje posebnega prehodnega obdobja za obstoječe zaloge izdelkov in embalaže.

Gospodarske organizacije so predlagale triletno prehodno obdobje oziroma drugo primerljivo ureditev, ki bi podjetjem omogočila prilagoditev označevanja brez nepotrebnega nastajanja odpadkov, vendar predlog ni bil vključen v sprejeto zakonsko besedilo.

To odpira praktična vprašanja za proizvajalce in trgovce, ki imajo na zalogi izdelke z že izdelano oziroma natisnjeno embalažo.

GZS je zato pristojno ministrstvo zaprosila za dodatno opredelitev glede obravnave izdelkov, ki so bili zakonito dani na trg pred začetkom uporabe novih pravil.

Podjetja naj zato ne predpostavljajo niti samodejne dopustnosti vseh obstoječih oznak niti splošne obveznosti uničenja zalog. Potrebna je pravna presoja konkretnih okoliščin in spremljanje uradnih pojasnil.

Kaj je zeleno zavajanje v praksi?

Zeleno zavajanje nastane, kadar podjetje z informacijami o okoljskih značilnostih izdelka ali poslovanja ustvarja napačno ali neutemeljeno predstavo pri potrošnikih. Tveganje ne izhaja samo iz neresničnih navedb. Nastane lahko tudi zaradi nepopolnih informacij, nejasnih opredelitev in zavajajoče grafične predstavitve.

Primer 1: Trditev »100 % reciklirana plastika«

Če navedba velja samo za telo plastenke, mora biti ta omejitev ustrezno predstavljena.

Primer 2: Trditev »okolju prijazen izdelek«

Podjetje mora presoditi, ali izpolnjuje stroge pogoje za uporabo takšne splošne trditve. Posamezna izboljšana okoljska značilnost izdelka še ne pomeni, da lahko uporablja splošno trditev o okoljski prijaznosti.

Primer 3: Trditev »podnebno nevtralen izdelek«

Če podjetje trditev utemeljuje na nakupu ogljičnih dobropisov za izravnavo emisij, mora upoštevati posebno prepoved takšnih trditev po novi evropski ureditvi. Če pa izdelek oglašuje kot podnebno nevtralen, ima podjetje izračune ogljičnega odtisa po GHG protokolu, ki to dokazujejo.

Kakšna tveganja nastajajo za podjetja po uvedbi zakonodaje?

Z vidika poslovnega in finančnega upravljanja izpostavljamo štiri ključna tveganja.

Pravno in regulativno tveganje

Zavajajoče poslovne prakse lahko povzročijo ukrepanje pristojnih nadzornih organov in sankcije v skladu z veljavno zakonodajo.

Finančno tveganje

Spremembe embalaže, oglaševanja in prodajnih komunikacij lahko povzročijo dodatne stroške. V določenih okoliščinah so možne tudi izgube zaradi neuporabnih zalog ali sprememb prodajnih procesov.

Tveganje ugleda

Javne ugotovitve o zavajajočem okoljskem komuniciranju lahko zmanjšajo zaupanje kupcev in poslovnih partnerjev.

Tveganje notranjih kontrol

Če podjetje ne preverja izvornih podatkov in dokazil, lahko uporabi okoljske trditve, ki ne ustrezajo dejanskim značilnostim izdelka ali storitve.

Vloga poslovodstva in notranjih kontrol

Preprečevanje zelenega zavajanja ni izključno odgovornost oddelka za marketing ali trajnostnost. Poslovodstvo zagotavlja ustrezno organizacijo procesov, določitev odgovornosti in nadzor nad informacijami, ki jih podjetje javno objavlja.

V Fin-svet skupaj z o28 priporočamo naslednje ukrepe:

  1. Vzpostavitev registra okoljskih trditev. Podjetje evidentira navedbe na embalaži, spletnih straneh, v oglaševanju in drugih komunikacijskih kanalih.
  2. Preverjanje dokazil. Vsaka pomembna okoljska trditev mora imeti ustrezno dokumentirano dejansko podlago.
  3. Uskladitev z zakonodajo. Podjetje preveri skladnost posameznih trditev z veljavnimi predpisi in upošteva nove zahteve.
  4. Določitev odgovornosti. Podjetje opredeli osebe, odgovorne za pripravo, preverjanje in odobritev okoljskih trditev.
  5. Redno notranje preverjanje. Podjetje periodično preverja, ali so javno objavljene informacije še vedno pravilne, aktualne in dokazljive.

8. Povezava s trajnostnim poročanjem in standardi ESRS ali VSME

Okoljske trditve v oglaševanju se razlikujejo od trajnostnih razkritij po evropskih standardih ESRS ali VSME. Gre za različna regulativna okvira, vendar se lahko podatkovno in vsebinsko prekrivata.

Podjetje lahko na primer v trajnostnem poročilu razkriva količino uporabljenih recikliranih materialov, pri oglaševanju pa na istih podatkih utemeljuje okoljske značilnosti izdelkov.

Če so metodologije, obseg podatkov ali uporabljene opredelitve različne, lahko pride do neskladij med trajnostnim poročilom in javnimi trditvami.

Podjetja naj zato zagotovijo sledljivost podatkov in doslednost okoljskih informacij v različnih komunikacijskih kanalih.

Stališče Fin-svet in priporočila podjetjem

Primer Coca-Cola, Nestlé Waters in Danone kaže, da so lahko za presojo zelenega zavajanja pomembne tudi podrobnosti, ki se na prvi pogled zdijo nepomembne.

Navedba, ki je tehnično pravilna, lahko zaradi izpuščenega pojasnila ali neustrezne predstavitve ustvarja zavajajoč vtis.

S sprejetjem ZVPot-1A je slovenski zakonodajalec dodatno zaostril pravila glede okoljskih trditev.

V Fin-svet podjetjem priporočamo, da pregledajo obstoječe okoljske trditve, preverijo ustreznost dokazil in vzpostavijo notranje kontrole za njihovo odobravanje.

Posebno pozornost naj namenijo obstoječi embalaži in označevanju izdelkov, oglaševanju ter okoljskim informacijam na spletnih straneh.

Z vidika poslovodstva je pomembno, da lahko podjetje vsako svojo okoljsko trditev utemelji s preverljivimi podatki in pojasni njen dejanski obseg.

Fin-svet nudimo strokovno podporo pri trajnostnem poročanju, preverjanju okoljskih trditev, obvladovanju tveganj in vzpostavljanju notranjih kontrol.


Viri

  1. Evropska komisija (22. 10. 2026). Sustainable consumption actions: commitments by Coca-Cola, Nestlé Waters and Danone. https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice/evropska-komisija-pozdravlja-zaveze-druzb-coca-cola-nestle-danone-da-bodo-spremenile-trditve-o-2026-10-22_sl?prefLang=fi
  2. Evropski parlament in Svet EU (2024). Direktiva (EU) 2024/825 o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod. https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2024/825/oj/slv
  3. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), Uradni list RS, št. 130/22.Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) (PISRS)
  4. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (21. 10. 2026). Boljša zaščita potrošnikov pri spletnih nakupih, zelenih trditvah in popravilih. https://www.gov.si/novice/2026-10-21-boljsa-zascita-potrosnikov-pri-spletnih-nakupih-zelenih-trditvah-in-popravilih/
  5. Gospodarska zbornica Slovenije (23. 10. 2026). Okoljske trditve: kljub pozivom sprejeta novela ZVPot brez posebne prehodne ureditve za obstoječe zaloge. https://www.gzs.si/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij/Novice/ArticleId/91978/aktualne-novice-19-10-23-10-2026

Fin-svet | Poslovno, finančno in trajnostno svetovanje